O programu

Ksenija Bogetić je doktorirala iz jezikoslovja na Univerzi v Beogradu (2018) in magistrirala iz angleščine na Univerzi v Oxfordu (2013). Deluje na stičišču korpusnega jezikoslovja, analize diskurza, študij kulture in kognitivnega jezikoslovja. Šest let je poučevala na Univerzi v Beogradu ter bila gostujoča raziskovalka na Univerzi Kalifornije v Santa Barbari in Univerzi v Lancastru v Združenem kraljestvu. Od oktobra 2022 je štipendistka programa Obzorje 2020 Marie Skłodowska-Curie WIDERA v Ljubljani, kjer dela na korpusu utemeljenem projektu o kriznih diskurzih na območju nekdanje Jugoslavije.

Ciril Bohak je docent računalništva in informatike na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja z vizualizacijo podatkov iz različnih domen, med drugim s področja humanistike. Med drugim raziskuje nove pristope uporabe obstoječih vizualizacijskih tehnik za prikaz časovno-prostorsko odvisnih podatkov v obliki statičnih in interaktivnih prikazov za namene popularizacije in odkrivanja novih povezav v podatkih.

Poleg vizaulizacije raziskuje tudi na področjih računalniške grafike, komunikacije človek-računalnik in pridibivanja informacij iz multimedijev. Je eden od ustanovnih članov slovenske skupnosti HCI, večkratni soorganizator slovenske konference HCI SI. Prav tako je eden od ustanovnih članov slovenske skupnosti razvijalcev iger. V okviru večmesečne izmenjave je deloval na Kyungpook National University, v Daeguju v Južni Koreji, kjer je sodeloval pri razvoju detekcijskih in segmentacijskih algoritmov na oblakih točk. Tri leta je kot raziskovalec deloval na King Abdullah University of Science and Technology, v Thuwalu, v Saudovi Arabiji, kjer je delal na segmentaciji in vizualizaciji podatkov elektronske mikroskopije.

Vključen je v razvoj več vizualizacijskih ogrodij (kot sta RenderCore in VPT) namenjenih strojno pospešeni interaktivni tridimenzionalni vizualizaciji podatkov iz različnih domen. RenderCore se uporablje tudi za vizualizacijo dogodkov v trkalnikih v CERN-u.

Filip Dobranić je filozof in sociolog kulture ter doktorski kandidat na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. V sklopu doktorskega študija raziskuje in razvija pristope k semantični segmentaciji zgodovinskih tiskanih medijev. Pri tem se osredotoča na multimodalne modele, primarno modele za računalniški vid z uporabo zemljevidov besedilnih vložitev.

Onkraj študijskih obveznosti zbira in kurira korpuse digitaliziranih zgodovinskih in sodobnih digitalnih virov, ter sodeluje z drugimi raziskovalkami in raziskovalci pri njihovi analizi.

Darja Fišer se ukvarja s korpusnim jezikoslovjem in razvojem jezikovnih virov. Njeno osrednje raziskovalno zanimanje je proučevanje jezika v širšem družbenokulturnem kontekstu z uporabo digitalnih metod. V zadnjem času se njene raziskave osredotočajo na specializirano (akademsko, družbena omrežja), institucionalizirano (parlamentarno) in zgodovinsko (19. stoletje) komunikacijo.

Od leta 2019 je izredna profesorica na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, od leta 2021 višja znanstvena sodelavka na Inštitutu za novejšo zgodovino ter vodja nacionalnega raziskovalnega programa za digitalno humanistiko v Sloveniji.

Poleg tega je izvršna direktorica raziskovalne infrastrukture CLARIN ERIC in članica znanstvenih svetov svetovalnih odborov: Avstrijskega centra za digitalno humanistiko pri Avstrijski akademiji znanosti, Nacionalne interdisciplinarne raziskovalne e-infrastrukture za vire in tehnologije za bolgarski jezik in kulturno dediščino, raziskovalne infrastrukture Češkega nacionalnega korpusa na Karlovi univerzi v Pragi ter infrastrukture Humanistika in kulturna dediščina v okviru Italian Open Science Cloud.

Vojko Gorjanc je redni profesor na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in znanstveni svetnik na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Pedagoško in raziskovalno se ukvarja s sociolingvistiko in kritično analizo diskurza, ki ju kombinira s korpusnojezikoslovnim metodološkim pristopom. Je koordinator doktorskega študija digitalnega jezikoslovja v okviru doktorskega programa Humanistika in družboslovje na Univerzi v Ljubljani. Trenutno je njegovo osrednje raziskovalno zanimanje usmerjeno v vprašanje jezikovnih in jezikoslovnih ideologij, posebej standardnojezikovne ideologije in standardnojezikovne kulture ter razporeditve moči v diskurzu. Je slovenski nacionalni koordinator evropske infrastrukture DARIAH.

Alenka Kavčič je doktorica računalniških znanosti in docentka na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Je članica Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije.

Poleg pedagoških obveznosti je vključena v vrsto raziskovalnih projektov, ki so povezani z multimedijo in internetnimi tehnologijami, z računalniško podprtim učenjem in poučevanjem ter z digitalno humanistiko.

Raziskovalno se je veliko ukvarjala z uporabo informacijskih tehnologij v izobraževanju in uporabo računalnikov za podporo učenju in poučevanju, predvsem s spletnimi in hipermedijskimi izobraževalnimi sistemi, ki omogočajo prilagajanje (prikaza, vsebine, modalnosti …) posameznemu uporabniku in njegovim preferencam. Sodeluje tudi pri razvoju individualnega svetovanja starejšim v obliki obrnjenega mentorstva za nadgrajevanje digitalnih kompetenc.

V zadnjem času je fokus njenega raziskovanja na področju digitalne humanistike, kjer deluje na pripravi in uporabi zgodovinskih parlamentarnih korpusov ter razvoju metod in orodij za digitalizacijo kulturne dediščine.

Anna Kryvenko je doktorica primerjalno-zgodovinskega in tipološkega jezikoslovja z izkušnjami na področju leksikalne tipologije in raziskav figurativnega jezika. Pred tem je delovala kot izredna profesorica na Oddelku za angleško filologijo in filozofijo jezika na Kijevski nacionalni lingvistični univerzi (Ukrajina).

V zadnjih letih se je osredotočila na sodobne diahrone korpusno podprte študije diskurza, pri čemer je preučevala vprašanja, povezana z diskurzivno konstrukcijo in reprezentacijo nacionalne ter evropske identitete v javnem in polzasebnem diskurzu, skupaj z njihovimi posledicami za strateško komuniciranje. Trenutno izvaja podoktorski raziskovalni projekt Spreminjanje diskurzivne semantike reprezentacij EU: identiteta, populizem, propaganda, ki ga financira ARIS in gosti Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani. Predlog projekta je leta 2022 prejel pečat odličnosti MSCA. Poleg tega je soavtorica prvega korpusa polnih besedil ukrajinskih parlamentarnih zasedanj, ParlaMint-UA, kot del projekta ParlaMint, ki ga finančno podpira CLARIN ERIC.

Jakob Lenardič je jezikoslovec, ki se ukvarja s tvorbeno-pretvorbeno slovnico in formalnim pomenoslovjem. V okviru (post)minimalističnih pristopov raziskuje skladenjsko ujemanje, pripis strukturalnega sklona ter izpeljavo glagolskih argumentov v slovanskih jezikih. Ukvarja se tudi z vprašanjem, kako je rekurzivna skladenjska izpeljava povezana s kompozicijsko semantiko izgrajene strukture.

Poleg teoretskega jezikoslovja se ukvarja tudi s korpusnim jezikoslovjem v okviru širše digitalne humanistike, kjer raziskuje kontekstualno interpretacijo formalnih leksikalnih lastnosti, kot je naklonskost, pri čemer želi pokazati, kako vse to variira med jezikovnimi registri in žanri s posebnim ozirom na parlamentarni diskurz, spletno komunikacijo in akademsko pisanje.

Vodi iniciativo CLARIN Resource Families, katere namen je nuditi raziskovalcem iz digitalne humanistike, družboslovja in jezikovnih tehnologij zbirko združenih uporabniku prijaznih orodij in virov, ki so dostopni preko mednarodne infrastrukture CLARIN.

Nikola Ljubešić je višji raziskovalec na Odseku za tehnologije znanja na Institutu Jožef Stefan, v Laboratoriju za kognitivno modeliranje na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani ter na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani. Njegovo delo je osredotočeno na področja obdelave naravnega jezika, računalniškega jezikoslovja in računalniške družboslovne znanosti, s poudarkom na južnoslovanskem jezikovnem in kulturnem prostoru.

Med njegove najnovejše dosežke sodijo razvoj spletnih korpusov CLASSLA, jezikovnega analiznega orodja CLASSLA-Stanza, zbirke odprtih govorjenih korpusov ParlaSpeech ter vrsta dodatnih podatkovnih zbirk in modelov, dostopnih prek CLASSLA profila na platformi HuggingFace. Zbiranje korpusov in njihovo samodejno obogatitev z modeli je namenjeno obravnavi različnih raziskovalnih vprašanj s področij družboslovja in humanistike.

Matija Marolt je redni profesor na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, vodja Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije in Katedre za multimedijo. Raziskovalno se ukvarja s področji pridobivanja informacij v glasbi in zvočnih signalih, z analizo in vizualizacijo multimedijskih zbirk in vizualizacijo volumetričnih podatkov. Je vodja številnih raziskovalnih projektov in avtor več kot sto znanstvenih objav.

Andrej Pančur je doktor zgodovinskih znanosti, ki deluje na področju digitalne humanistike. Je vodja infrastrukturnega programa Raziskovalna infrastruktura slovenskega zgodovinopisja ter direktor Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. V svojih raziskavah se osredotoča na gospodarsko in socialno zgodovino slovenskega ozemlja v okviru habsburške monarhije v 19. stoletju, s posebnim poudarkom na denarni zgodovini. Ukvarja se tudi z zgodovino mednacionalnih odnosov, v zadnjem času pa še posebej intenzivno s preučevanjem zgodovine Judov na ozemlju današnje Slovenije – od njihove naselitve v 18. in 19. stoletju do konca druge svetovne vojne.

Kristina Pahor de Maiti Tekavčič je doktorica jezikoslovja, ki pri svojem delu uporablja pristope analize diskurza, pragmatike in korpusnega jezikoslovja za raziskovanje vloge jezika pri opisovanju in oblikovanju družbene resničnosti. Še posebej jo zanimajo metodološki in diskurznoanalitični vidiki pri preučevanju figurativnega jezika. Sodeluje pri interdisciplinarnih raziskovalnih projektih, kot je projekt ARENAS, kjer raziskuje kroženje ekstremističnih narativov v politiki in medijih.

Poleg tega se posveča tudi pripravi učnih gradiv, namenjenih razširjanju znanja o uporabi korpusnojezikoslovnih metod za potrebe raziskav v družboslovju in humanistiki. Navdušenje nad možnostmi, ki jih omogoča digitalna humanistika, deli z drugim tudi prek dveh pobud v okviru infrastrukture CLARIN, in sicer znotraj pobude Resource Families in Tour de CLARIN, katerih namen je prispevati k večji prepoznavnosti digitalnih jezikovnih virov in orodij, spodbujati njihovo ponovno uporabo in pomagati pri povezovanju raziskovalcev znotraj digitalne humanistike.

Matevž Pesek je docent in raziskovalec na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, kjer je diplomiral (2012) in doktoriral (2018). Od leta 2009 je član Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije. Raziskovalno se ukvarja s pridobivanjem informacij iz glasbe, predvsem v kontekstu e-izobraževanja, uporabe navidezne in obogatene resničnosti in priporočilnih sistemov. Poleg glasbe je prispeval k razvoju sistema za transkripcijo Govori.si, ki ga uporablja signifikanten delež slovenskih raziskovalcev.

Poleg tega se ukvarja z razvojem kompleksnih informacijskih sistemov, temelječih na odprtih podatkih (avtolog.si, tocen.si) in je vodja več raziskovalnih projektov na tem področju. Profesionalni razvoj posveča javnim in zasebnim družbam na področju mobilnosti, transporta, zavarovalništva in širše optimizacije informacijskih sistemov.

Damjan Popič je docent na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava predmete, povezane z jezikovnim sistemom slovenskega jezika in razvojem sodobnih tehnologij, zlasti tistih, ki se nanašajo na rabo in analizo naravnega jezika.

Ajda Pretnar Žagar je računalniška antropologinja, ki se ukvarja z računskimi metodami za družboslovje in humanistiko. Primarno raziskuje, kako pristope strojnega učenja in podatkovne analitike uporabiti za razumevanje človeških navad in praks. Ukvarja se z antropologijo dela, vrednostnimi študijami ter študijami algoritemskih sistemov. Velik del njenih raziskav se naslanja na uporabo rudarjenja besedil ter odkrivanja vzorcev v jezikovnih podatkih.

Poleg raziskovanja se Ajda posveča tudi poučevanju metod strojnega učenja. Nekaj časa je kot asistentka delovala na Višji ekonomski šoli v Moskvi, trenutno pa v okviru magistrskega študija xAIM izvaja predmet Rudarjenje besedil na Univerzi v Pavii. Izvedla je več kot 50 delavnic za raziskovalce, strokovnjake ter širšo javnost. V okviru projekta PUMICE je oblikovala učne ure s kančkom umetne inteligence za osnovno- in srednješolce. V letu 2024-25 s Kristino Pahor de Maiti izvaja predmet Besedilno rudarjenje v sklopu mikrodokazila Digitalno zgodovinopisje.

Ajda je del razvojne ekipe programa za podatkovno analitiko Orange na Fakulteti za računalništvo in informatiko.

Jure Skubic je doktorski študent študijskega programa Družboslovje in humanistika, smer Študiji spolov na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Zaposlen je kot asistent in raziskovalec na Inštitutu za novejšo zgodovino v Ljubljani, raziskovalno pa sodeluje tudi z Oddelkom za sociologijo UL FF. Na INZ ima status asistenta, na Filozofski fakulteti pa status asistenta za sociologijo kulture.

Raziskovalno se ukvarja predvsem s preučevanjem politike, spolov in medijev, s posebnim poudarkom na intersekcijski perspektivi preučevanja. Konkretneje ga raziskovalno zanimajo predvsem problematika nasilja nad ženskami v politiki in medijih, s posebnim poudarkom na družbenih omrežjih, vprašanja neenake politične reprezentacije žensk in moških, razmerja moči znotraj parlamentov, spolno zaznamovano nasilje znotraj družbenopolitičnih struktur in političnih institucij ter vprašanja, povezana z neenakim položajem moških in žensk v družbi ter v njej uveljavljeno delitvijo dela. V zadnjem času se več ukvarja tudi s preučevanjem “teorije spola” in pojavom “antigenderskih gibanj” ter njihovim vplivom na parlamentarni diskurz. Poleg tega se ukvarja tudi s preučevanjem in izboljšavami parlamentarnih korpusov in približevanjem teh korpusov družboslovnim znanostim.

Jure Skubic je član Slovenskega sociološkega društva in član odbora “Women’s and Gender Studies”, ki deluje znotraj raziskovalnega omrežja Evropskega sociološkega združenja (European Sociological Association). Poleg tega je tudi član raziskovalne skupine “Gender and Politics in South-East Europe” (GenPolSEE), ki deluje znotraj Inštituta za filozofijo in družbeno teorijo in Inštituta družboslovnih znanosti v Beogradu.

Uroš Šmajdek je mladi raziskovalec v laboratoriju za računalniško grafiko in multimedije na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Kot doktorski študent preučuje ekstrakcijo informacij iz zgodovinskih zapisov, ter časovno-prostorsko vizualizacijo le-teh, s primarnim fokusom na Slovenskih parlamentarnih korpusih iz dvajsetega stoletja.

Poleg tega se ukvarja tudi z implementacijo in razvojem metod za vizualizacijo volumetričnih ter molekulskih struktur, slednje v sodelovanju s King Abdullah University of Science and Technology v Saudovi Arabiji, kjer je v času magistrskega študija opravljal tudi štirimesečno prakso.