Preskoči na vsebino

Digitalna humanistika: povezovanje znanja skozi čas in prostor

O programu 

Zadnje novice

Obvestila

Dihur na konferenci LREC 2026

Na letošnji konferenci LREC so člani programske skupine sodelovali z dvema sprejetima prispevkoma Thematic Landscapes of the Past: Analysing Slovene Historical Periodicals With Topic Modelling na delavnici Creating Interoperable Corpora of Historical Newspapers (PressMint) in Benchmarking LLMs for Aspect-Based Sentiment Classification in Slovene Historical Periodicals v okviru delavnice LLMs4SSH: Shaping multilingual, multimodal AI for the …

Več 

Podkasti

Objavljena je druga sezona DIHUR Podkasta

Vsem epizodam lahko prisluhnete ma kanalu YouTube DH. Teme letošnje sezone so: Jezikovni model GaMS (1. del) Jezikovni model GaMS (2. del) CLASSLA Knowledge Centre for South Slavic Languages Prevajalski poklic v dobi UI Govorne tehnologije Praktična raba UI v delovnem okolju Digitalno jezikoslovje Jezik in kognitivne znanosti Prijetno poslušanje želimo!

Več 

Podkasti

DIHUR Podkast s_02e_08 – Jezik in kognitivne znanosti

Pogovor vodi Tajda Hladnik. Gostuje Katarina Gomboc Čeh.

Več 

Viri in orodja

Viri in orodja

Korpus yu1Parl 1.0

Korpus yu1Parl 1.0 vključuje stenografske zapisnike zasedanj narodnega predstavništva prve Jugoslavije od leta 1919 do 1939, in sicer Začasnega narodnega predstavništva Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1919–1920), Zakonodajnega odbora narodne skupščine Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (1921–1922) ter Narodnega predstavništva Kraljevine Jugoslavije (1931–1939), ki vključuje zasedanja narodne skupščine in senata. Tu sicer manjka daljše obdobje …

Več 

Viri in orodja

Korpus Kranjska 1.0

Korpus Kranjska 1.0 vključuje stenografske zapisnike zasedanj kranjskega deželnega zbora (Obravnave deželnega zbora kranjskega / Bericht über die Verhandlungen des krainischen Landtages) od leta 1861 do 1913, skupaj 11 sklicev. Nastal je na osnovi dokumentov PDF, pripravljenih s skeniranjem in optično prepoznavo (OCR) tiskanih zapisnikov ter objavljenih v Digitalni knjižnici Slovenije dLib.si in na portalu …

Več 

Viri in orodja

Korpus sPeriodika

Korpus, nastal v okviru naše programske skupine, vključuje besedila slovenskih periodičnih publikacij od leta 1771 do 1914. Nastala je z obdelavo besedil, pridobljenih s spletnega servisa dLib Narodne in univerzitetne knjižnice Slovenije. Pridobljena besedila na portalu so bila pripravljena z optično prepoznavo (OCR) predhodnih pdf-datotek in v obliki tekstovnih datotek. Pri pripravi korpusa so bila …

Več 

Projekti

Projekt

LahTex: Korpus lahkega branja v slovenščini za poenostavljanje besedil z umetno inteligenco

Besedila v lahkem branju z jezikovnimi prilagoditvami, ki omogočajo boljše razumevanje pisnih vsebin, so bistvena za aktivnejše vključevanje oseb s posebnimi potrebami v družbo, pri priseljencih pa so ena od poti do lažje integracije. Ključni izzivi, s katerimi se sooča področje lahkega branja v slovenščini, izvirajo predvsem iz pomanjkanja ustrezne infrastrukture in virov.

Trenutno v slovenščini ne obstaja specializiran korpus lahkega branja, kar omejuje možnosti za sistematično raziskovanje ter razvoj učinkovitih orodij in pristopov za poenostavljanje besedil. Glavni cilj projekta je tako razvoj prvega korpusa lahkega branja v slovenščini, ki bo omogočil empirične raziskave lahkega branja v slovenščini in razvoj orodij umetne inteligence za poenostavljanje besedil, ki bodo temeljile na slovenskem velikem jezikovnem modelu GaMS.

O projektu 

Projekt

ParlaCAP

Projekt ParlaCAP uporablja napredne metode obdelave naravnega jezika za analizo političnih agend in sentimenta v razpravah 27 evropskih državnih parlamentov.

Z integracijo podatkovne zbirke ParlaMint in sheme projekta Comparative Agendas Project bo v sklopu projekta ustvarjena celovita zbirka podatkov v skladu z načeli FAIR, ki bo služila primerjalnim političnim raziskavam ter povečala preglednost in odgovornost v zakonodajnem diskurzu po vsej Evropi.

O projektu 

Projekt

LLM4DH

Projekt združuje vrhunske slovenske raziskovalce in institucije s področja jezikovnih tehnologij ter jih povezuje z vodilnimi raziskovalci in institucijami na izbranih področjih digitalne humanistike. Tako spodbuja inovacije in odličnost ter krepi mednarodni položaj slovenskega raziskovanja.

Cilj projekta je dopolniti znanstveni vpliv s širšim družbenim vplivom, z uporabo najsodobnejših tehnologij umetne inteligence in jezikovnih tehnologij za preoblikovanje digitalne humanistike ter za boljše razumevanje jezika, zgodovine, človeka in družbe.

O projektu